𝐎𝐭𝐫𝐨𝐜̌𝐞𝐤 𝐧𝐚 𝐩𝐨𝐬𝐧𝐞𝐭𝐤𝐮 𝐬𝐭𝐞𝐠𝐮𝐣𝐞 𝐫𝐨𝐤𝐢𝐜𝐞 𝐧𝐚𝐣 𝐦𝐮 𝐩𝐨𝐦𝐚𝐠𝐚𝐦. 𝐏𝐨𝐬𝐧𝐞𝐭𝐞𝐤 𝐣𝐞 𝐧𝐚𝐬𝐭𝐚𝐥 𝐯 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐢𝐧𝐢 𝐝𝐨𝐣𝐞𝐧𝐜̌𝐤𝐨𝐯 𝐯 𝐞𝐧𝐞𝐦 𝐢𝐳𝐦𝐞𝐝 𝐛𝐚𝐳𝐞𝐧𝐨𝐯 𝐤𝐣𝐞𝐫 𝐢𝐦𝐚𝐦𝐨 𝐯𝐚𝐣𝐞. 𝐉𝐚𝐳 𝐩𝐚 𝐧𝐣𝐞𝐦𝐮 𝐝𝐚𝐣𝐞𝐦 𝐨𝐝𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫𝐧𝐨𝐬𝐭 𝐳𝐚 𝐧𝐣𝐞𝐠𝐨𝐯𝐨 𝐩𝐨𝐜̌𝐞𝐭𝐣𝐞 𝐢𝐧
𝐕𝐄𝐒𝐓𝐈𝐁𝐔𝐋𝐀𝐑𝐍𝐈 𝐒𝐈𝐒𝐓𝐄𝐌 𝐉𝐄 𝐊𝐎𝐓 𝐆𝐏𝐒 𝐙𝐀 𝐍𝐀𝐒̌𝐄 𝐓𝐄𝐋𝐎
Ravnotežje (vestibularni sistem) je izjemno pomembna senzorična zaznava, katere središče se nahaja v srednjem ušesu. Skrbi za našo varnost med vsakim gibanjem. Ravnovesje se razvija zelo hitro od rojstva otroka – od prvega vstajanja do kotaljnja, plezanja, kobacanja vstajanja in drugih gibalnih aktivnosti. Začne se takoj po rojstvu. Sigurno nam je jasno, kaj torej prepogosto nošenje v prvih mesecih povzroča ter ali je ravno za otroka koristno.
Groba motorika, kamor spada tudi ravnotežje, dozori okoli četrtega leta starosti, a ravnotežje vadimo tako rekoč vse življenje. Motnja vestibularnega aparata je povezana s številnimi težavami, ki našim otrokom otežujejo vsakodnevne dejavnosti. Na primer, če otrok išče ekstremno gibanje (hitro nihanje v višino, vrtenje, …), trpi za tako imenovano 𝐡𝐢𝐩𝐞𝐫𝐤𝐢𝐧𝐞𝐳𝐨. Takšni otroci imajo pogosto težave s sedenjem za mizo, koncentracijo ali samo mirovanjem, saj se morajo nenehno premikati in stimulirati vestibularni aparat. Torej si znamo izračunati, kdaj bodo težave prišli do izraza.
Nasprotje je hipokineza, ko imajo otroci včasih odpor do gibanja ali pa se gibanja celo bojijo. Če se otrok ne more popolnoma osredotočiti na nalogo, medtem ko sedi za mizo, to lahko pomeni tudi, da je njegova pozornost popolnoma osredotočena le na ohranjanje ravnotežja in se zato ne more osredotočiti na nič drugega.
Druge 𝐬𝐞𝐧𝐳𝐨𝐫𝐢𝐜̌𝐧𝐞 𝐳𝐚𝐳𝐧𝐚𝐯𝐞, kot so vid, sluh, propriocepcija in druge, so neločljivo povezane z ravnotežjem. Če je eden od teh čutov moten, se bo to verjetno pokazalo v motnji stabilnosti.
Otrokov razvoj si lahko predstavljamo kot nekakšne stopnice, kjer se na prvi stopnici nahaja groba motorika in s tem tudi stabilnost. Če ta »stopnica« ni ustrezno osvojena, se odraža na višjih funkcijah, na primer na grafomotoriki, fini motoriki in kognitivnih funkcijah.
Za vadbo ravnotežja uporabljamo različne nestabilne podlage, ki jih vključimo v igro, v kateri otroci uživajo in so zanje zadostna motivacija.
Jah kateri starš si ne bi želel imeti spretnega otročka, ki ima zdravo samozavest? Pot do tja je zelo enostavna, potrebno je samo volja.
𝑶𝑷𝑶𝒁𝑨𝑹𝑱𝑨𝑴𝑶
𝑫𝒂, 𝒔𝒆𝒅𝒆𝒏𝒋𝒆 𝒏𝒂 𝑾 𝒋𝒆 𝒓𝒆𝒔𝒏𝒊𝒄̌𝒏𝒐 𝒏𝒆 𝒑𝒓𝒂𝒗𝒊𝒍𝒏𝒐, 𝒅𝒂, 𝒑𝒓𝒂𝒗 𝒊𝒎𝒂𝒕𝒆, 𝒂𝒎𝒑𝒂𝒌 𝒕𝒖𝒌𝒂𝒋 𝒈𝒓𝒆 𝒛𝒂 𝒑𝒐𝒍𝒐𝒛̌𝒂𝒋, 𝒌𝒊 𝒋𝒆 𝒏𝒂 𝒏𝒆𝒌𝒂𝒋 𝒕𝒓𝒆𝒏𝒖𝒕𝒌𝒐𝒗 𝒗𝒌𝒍𝒋𝒖𝒄̌𝒆𝒏 𝒗 𝒊𝒔𝒌𝒂𝒏𝒋𝒆 𝒅𝒊𝒏𝒂𝒎𝒊𝒄̌𝒏𝒆𝒈𝒂 𝒓𝒂𝒗𝒏𝒐𝒕𝒆𝒛̌𝒋𝒂 𝒔𝒂𝒋 𝒊𝒛 𝒕𝒆𝒈𝒂 𝒑𝒐𝒍𝒐𝒛̌𝒂𝒋𝒂 𝒈𝒓𝒆𝒅𝒐 𝒐𝒕𝒓𝒐𝒄𝒊 𝒏𝒂 𝒌𝒐𝒍𝒆𝒏𝒂 𝒊𝒏 𝒔𝒂𝒎𝒐 𝒔𝒕𝒂𝒏𝒋𝒆. 𝑵𝒂 𝒔𝒍𝒊𝒌𝒂𝒉 𝒗 𝒑𝒐𝒔𝒏𝒆𝒕𝒌𝒖 𝒍𝒂𝒉𝒌𝒐 𝒐𝒑𝒂𝒛𝒊𝒎𝒐, 𝒅𝒂 𝒐𝒕𝒓𝒐𝒌 𝒛𝒆𝒍𝒐 𝒑𝒓𝒆𝒄𝒊𝒛𝒏𝒐 𝒛𝒏𝒂 𝒔𝒆𝒅𝒆𝒕𝒊 𝒗 𝒑𝒓𝒂𝒗𝒊𝒍𝒏𝒆𝒎 𝒑𝒐𝒍𝒐𝒛̌𝒂𝒋𝒖.