Kobacanje je eno izmed najbolj zdravih gibanj v razvoju na splošno. Med sabo povezuje hemisfere in tako izboljšuje koordinacijo ter osredotočenost. V glavnem krepi hrbtne in trebušne mišice ter pripravlja telo na sedenje in stanje. Kobacanje izrazito vpliva na sposobnost osredotočanja v šolskem obdobju.

Otroci, ki kobacajo, so sami sebi najboljši terapevti. Zmorejo »preplaziti« skozi vse drobne nepravilnosti telesa in si izboljšujejo koordinacijo, ki jo kasneje izkoristijo pri stanju in hoji.

Kobacanje zavzame kar velik časovni del v razvoju, ponavadi kar 4 do 5 mesecev, preden začnejo samostojno hoditi. Na žalost še vedno dandanes obstaja veliko otrok, ki ne kobacajo.

V prvi vrsti zaradi nezrelega tekmovanja med mamicami ter prezgodnega posedanja, kar zablokira in ustavi celoten razvoj, seveda pa tudi misleči del možganov. Posledice tega se vidijo šele kasneje pri učenju in samostojnosti v življenju.

Nekateri otroci ne morejo kobacati zaradi uporabe hojic. V mislih imamo hojico, v kateri otrok sedi ter se z spodnjimi okončinami REFLEKSNO premika po prostoru.

Ta “hecna” igra, ki nasmeji celotno družino, žal povzroča najhujše posledice v razvoju, ki so zopet vidne šele kasneje v odrasli dobi. To je ena izmed stvari, ko strokovnjaki ne razumejo, kako se še vedno pojavlja na trgu. Ne samo da gre za pasivno sedenje, ampak pri tem prihaja do obremenitve in napetosti spodnjih okončin in blokiranja naravnega razvoja.

Seveda obstajajo tudi primeri, ko otroci aktivirajo samo eno polovico telesa in njegova lastna patologija ga noče spustiti do simetričnega kobacanja. Najpogosteje se kobacajo asimetrično samo z eno spodnjo okončino. V tem primeru je potrebno obiskati strokovnjaka ter čim prej okrepiti drugo polovico telesa.

Lahko upoštevate nasvet ali tudi ne. ODLOČITEV JE VAŠA.