Otroška hojca

»Naš otročiček je dobil zares krasno darilo. Praktično, pisanih barv, celo igra in ropota. Naš mali je čisto navdušen, kako hitro se premika po sobi, pa še na varnem je«…. Hoteli smo preveriti, kako popularna je hojca. Na internetu smo objavili oglas, da prodajamo hojco in naložili več lepih slik. Postavili smo ceno 10 €.
V enem dnevu se je elektronska pošta napolnila z več kot petdesetimi odgovori. Pomislimo, 50 odgovorov pomeni 50 otrok.

V članku »Pravilno ravnanje z dojenčkom – ravni poganjek in status kakovostnih trdnih temeljev.« smo vam razložili, zakaj je tako pomembno, da ne prehitevamo psihomotorični razvoj otroka.

Na kratko:
otrok se rodi in na začetku zna samo ležati. Ne zdrži teže svojega telesa. Kot prvo se nauči držati in dvigovati glavo. Nato pase kravice. V položaju na hrbtu krepi mišice trupa in mišice vseh okončin. Potem se nauči obračati iz hrbta na trebuh in nazaj. Kasneje se nasloni na dlani, povleče kolena pod trebušček in skobaca.

V primeru, da je vse to prišlo in sledilo samo od sebe, pomeni, da so vse mišice dobro aktivirane. Bočno sedenje, zibanje na kolenih, kobacanje, vzravnano sedenje, vstajanje ob opori in hoje okoli nje (stranski koraki – levo, desno). Potem se že postavi samostojno v prostoru in naredi svoj prvi korak naprej. Dojenčkovo telo te korake naredi čisto samo (v primeru, da je zdrav in brez hendikepa) točno iz tega je nastal naziv »psihomotorični razvoj«.
Motoriko torej vodi psiha.
Dojenček zagleda igračo – izvaja premik v smeri k igrači – obrne glavo. Čez nekaj čase ponovno zagleda igračo ampak sedaj že stegne roko proti njej. Vse te naloge, ki jih vodijo možgani, krepijo mišice dojenčka.

Razvoj je torej pravilen in naraven in vsak otrok ima SVOJ ČAS in njegov lasten razvoj je v njem »nastavljen« po svoje.

Kako torej hojca škoduje?
Malo višje smo vam napisali, da dojenček vstane pri pohištvu in se trudi postaviti cela stopala na tla. Najprej torej stoji na prstih in jih zvija. To je normalen razvoj. Šele po parih dneh ali tednih prične stati na celih stopalih. Otrok, ki je v hojci, se v večini primerov naslanja na omenjene prstke ali pa del stopala in NIKOLI ne položi na tla celo stopalo. Zelo pomembno je, da se mišice trupa krepijo in s tem preprečijo hrbtenici, da bi se izbočila.

To, da otrok kot prvo hodi levo in desno okoli pohištva, mu krepi mišice trupa. Torej, ko je otrok v hojci, ki ponnuja premik samo naprej (naravnost) pomeni, da otrok uporablja čisto druge mišice in posledično se mišice, ki bi kasneje držale hrbtenico naravnost, ne krepijo. V hojci prihaja do velikega pritiska na kolčna sklepa, katera še nista dokončno razvita. V primeru, da gre otrok v hojco prej, kot se sam postavi in prične hoditi okoli pohištva levo in desno, se mu slabo oblikuje kostna gmota pri kolčnih sklepih in je izpostavljen za nevarnost displazije kolkov in premiku iz jamice. V odraslosti lahko grozi endoproteza kolčnega sklepa.

Kaj pa pravi proizvajalec hojc? (povzeto z neimenovanega E-SHOPA):

“Lahko se prilagaja višini otroka in tako zagotavlja ustrezen stik stopal otroka s tlemi. (kot jih pediatri priporočajo) Podloženo naslonjalo podpira ustrezno in pravilno držo otroškega hrbta. Prav tako ima sprednja kolesa vrtljiva kar omogočajo gibanje. Hojca je opremljena s posebnim zavornim sistemom odobrenim po evropskih standardih. Hojca ima glasbeno podlago” … in še bi lahko naštevali. 

Torej, kaj se dogaja s kolki v hojci?

ZAKAJ SE TOREJ HOJCE SPLOH PRODAJAJO?
Denar je vladar sveta kar že vsi dobro vemo. Organizacija fizioterapevtov (UNIFY) se je že večkrat borila proti prodaji in uporabi hojc in podobnih izdelkov. Vendar brez uspeha. Na žalost se v današnjem času lahko prodaja karkoli. Tudi to, kar je absolutno neprimerno za otroke.

Nauči hojca otroka hoditi?
Absolutno ne in tudi razvoj hoje nikakor ne pohiti. So najboljši pripomoček za starše, ki želijo imeti malo miru od otrok. Če damo otroka v hojco še preden skobaca in sedi, se začne še večja in kompleksnejša težava, kot če bi ga dali v hojco takrat, ko ima več mesecev.
Ko sta kobacanje in samostojno stanje že osvojena. Ampak v tem primeru hojce ne rabite več saj so dojenčkove mišice že močne in dovolj okrepljene. V najkrajšem možnem času se bo pohištva izpustil in naredil svoje prve korake (naravnost). Le ti mu bodo prinesli večje veselje kot tisti s hojco.

»OTROK JE V RESNICI MOTIVIRAN S SVOJIMI USPEHI IN IMA OD NJIH VELIKO VESELJE.« »MENE SO V HOJICO DAJALI IN NIMAM NOBENIH POSLEDIC«

Lahko sama sebi čestitate, če vas ne boli hrbet, nimate ploskega stopala ali ne trpite za migrenami. Imate srečo! Vse grehe ki smo jih v življenju naredili, naj je to nošenje visokih petek ali premalo gibanja, rastejo in slabšajo naše zdravstveno stanje.

Torej, zakaj ne bi grehe iz mladosti izpustili in nadaljevali boljše in bolj odgovorno?