Ali učiti dojenčke že od rojstva »pasti kravice«? Če ja, potem kako?

Ali učiti dojenčke že od rojstva »pasti kravice«? Če ja, potem kako?

Ali učiti dojenčke že od rojstva »pasti kravice«? Če ja, potem kako?

Ali učiti dojenčke že od rojstva »pasti kravice«? Če ja, potem kako?

Običajno so učili dojenčke pasti kravice tako, da so jih položili na trebušček takoj po rojstvu, malo po malo tekom celega dne. Danes ugotavljamo, da dojenčki tega položaja še ne zmorejo, jim ni všeč in pri tem tudi jokajo. Danes vemo, da lahko isti cilj dosežemo na nenasilen, bolj naraven in zabaven način.
Dolgoročne izkušnje kažejo, da je položaj na trebuščku za otroka tako zahteven, da se mora nanj najprej dobro pripraviti. Prikazali vam bomo možnosti, kako se z dojenčkom od rojstva igrati, z njim vaditi in ga obenem pripraviti do ravne drže in pravilnega razvoja. Torej, da bo otrok zmogel ležati na trebuščku na pravilen način, mu moramo že kot novorojenčku dati najprej možnost, da se sprosti, da se nauči simetrično ležati v osi celotnega hrbta. Pomembno je, da ima v tem položaju možnost krepiti mišice vratu, ramenskega obroča in prsne mišice (dvigovanje okončine nad svoje telo), ki so odgovorne za pravilno, ravno lego hrbtenice v položaju na trebuščku in kasneje za sedenje, stanje in hojo.

Z dojenčki vadimo in se igrajmo tako, da se na poti do pravilnega razvoja motorike iz ležanja v hojo aktivirajo ključne mišice, ki bodo njihovo telo kvalitetno nosile celo življenje. Novorojenčki potrebujejo za počivanje in spanje mirno, toplo in udobno okolje, ki jim nudi občutek varnosti; da se lahko popolnoma sprostijo in prenesejo težišče na celotni hrbet. Takšen občutek da novorojenčku mehka podlaga/odejica (najbolje je, če je polnjena s perjem). Na to podlago je potrebno novorojenčkovo telo polagati na hrbet, saj v tem položaju najlažje dihajo, prebavljajo in tudi počivajo. Ko je otrok buden naj bo čim večkrat oblečen le v ohlapno majčko, brez plenice, nogavičk, hlačk ali drugih neudobnih oblačil.

Tako se lahko sproščeno giblje in hkrati krepi imunski sistem. Pravilno lego dojenčka na hrbtu dosežemo tako, da nežno pritiskamo na prsni koš, tako dobi informacijo naj se uleže na cel hrbet. Spodbujajmo jih k mahanju z vsemi okončinami. Takšno aktivno gibanje je zelo pomembno; ne samo zaradi centriranja sklepov in krepitve vseh mišic vratu, ramenskega obroča in prsnih mišic, ki bodo v kasneje odgovorne za pravilno držo v položaju na trebuščku in pri sedenju, stanju in hoji, ampak s tem razvijajo tudi stabilnost, ravnotežje, koordinacijo in orientacijske sposobnosti.
Potem dojenčka stimuliramo k obračanju glave in k dvigovanju okončin, saj tako krepi mišice na sprednji strani trupa, globoke stabilizatorje ter si prav tako centrira in omišjičuje sklepe v pravilni položaj.

Nadalje ga spodbujajmo k izmeničnemu obračanju na desni bok, hrbet, levi bok itd. To delamo zelo počasi in večkrat ponovimo. S tem krepimo vse stranske mišice. Pri tem se osredotočimo na to, da obračanje poteka tako, da je otrok stisnjen skupaj in pri tem nima zvite glavice nazaj. Po nekaj takšnih pripravah oz. vajah, lahko otroku nežno pomagamo pri obračanju trebušček-bok in ga v tem položaju za trenutek pustimo, da lahko obrača glavo ali se dviguje z blazine, gor in dol od podlage. Enako ponovimo na drugi strani.

Na začetku se vidi, da je šibek, vendar z rednim ponavljanjem vaje postopno zmore tudi kvalitetno navzkrižno izravnanje s podporo komolca, kolka, z zgornjim delom pokrčenega kolena in dlanjo stegnjene roke. Šele nato ga za trenutek obrnemo na trebušček, kjer ga za nekaj trenutkov pustimo. Pri tem ga gledamo, opazujemo, kako vse to zmore, se pogovarjamo z njim in ga spodbujamo.

V primeru, da v položaju na trebuščku dviguje medenico in pri tem opazite tudi zvijanje glave nazaj, močno pregibanje v hrbtenici, stegovanje komolcev ali celih rok ali pa ga prevaga na eno ali drugo stran, ga raje takoj spet prevalimo na bok (kjer mu blokiramo zvijanje glave nazaj) in takoj nazaj na hrbet.
V primeru, da položaj na trebuščku lepo in brez težav zmore, ga v tem položaju pustimo res samo za kratek čas, saj se lahko hitro utrudi. Zaradi utrujenosti se potem naslanja na obe strani, lahko ga tudi prevaga in je prisotno še zvijanje glave nazaj, kar potem vse skupaj prispeva k obremenjevanju mišic, ki ne spodbujajo pravilne vertikalizacije. Zato moramo dojenčku nuditi tudi redni počitek in občutek varnosti v naročju ali mirno v položaju na trebuščku na vas, kjer posluša vaš srček.
Otroku zelo pomaga, če ga iz podlage (voziček, odeja, sedežna) rutinsko dvigujemo in polagamo stisnjenega čez bok in ga nosimo od rojstva v položaju kot je prikazano na prvi fotografiji (slika1), kasneje pa v položaju prikazanem na drugi fotografiji (slika2), tako se nauči opazovati svoje okolje iz položaja, iz katerega se bo dvigoval celo življenje.

Zelo bomo veseli vašega mnenja, opažanj in povratnih informacijah, kako vam z vašim dojenčkom to uspeva in kako ste zadovoljni z razlago.

X
X